Je res tako težko narediti dobro konferenco?

Sprva je tale objava želela biti razmišljanje o nekreativnih prezentacijah (slideshowih) in dolgočasnih predavanjih ter kako to spremeniti, vendar sem se po Blogresu in debatah prej in potem odločil, da temo razširim na nivo prireditve. Torej, ali je v Sloveniji res tako prekleto težko narediti kakovostno konferenco, kongres, ali kak drug tip “eventa”?

Vsakič ko se udeležim kakšne slabe konference si rečem, da bom kot kaže moral narediti nekaj tudi sam, da bo narejeno prav oz. tako, kot mislim, da bi moralo biti. K sreči pa se nekajkrat na leto udeležim tudi kakšne tuje konference in vidim, da se da narediti tudi tako, kot je treba. Po drugi strani pa se mi spet zdi tako neumno, zakaj v Sloveniji ne moremo narediti česa podobnega.

Govorim o konferencah iz naše branže, torej kakšne tehnološke, marketinške ipd., v zadnjem času pa jim lahko dodamo še vse ostale tipe konference, ki pa poskušajo biti “hip” s tem, da v ime vključijo oznako “2.0″ ali dodajo kakšno predavanje o blogih (npr. letošnji SOF).

Največje pasti za organizatorje

Napake teh konferenc so lahko velike, npr.

  1. organizator konferenco naredi kot PR dogodek zase ali svojega naročnika
  2. predavatelji so predstavniki sponzorjev in ne kdo, ki ima kaj pametnega povedati
  3. predavatelji so neizkušeni, imajo slabe prezentacije (ali sploh ne) in so nasploh dolgočasni
  4. predavatelji so preveliki strokovnjaki glede na profil obiskovalcev in govorijo o stvareh, katerih nihče ne razume in jim nihče ne sledi
  5. povezovalec programa je zanič; ponavadi kakšen najet igralec ali drug tip “nastopača”, ki pa ga niso poučili o osnovah tematike konference in zato sploh ne razume za kaj gre
  6. urnik je slab, ker ne dovoljuje dovolj časa za predavanja ali debato, ali pa se ga organizator ne drži in vsa predavanja zamujajo

… ali majhne, npr.

  1. hrana, pijača, kava in piškoti - jih ni, so zanič ali so ob napačnem času (npr. zjutraj pred začetkom ni kave in piškotov - halo?)
  2. konferenčne izkaznice so namenjene varnostnikom, ne obiskovalcem (zakaj, o, zakaj ne naredite ene velike izkaznice, potiskane z obeh strani, kjer je najpomembnejši podatek ime in podjetje, ne pa ime konference?! Saj vem kje sem in kateri datum je, ne rabim tega še na izkaznici!)
  3. ni brezžičnega interneta, je počasen, prezaseden ali kakorkoli drugače ne dela

Vprašanje, ki je povsem na mestu je, katere napake so hujše - velike ali male? Vsekakor lahko organizator “poglavje” velikih napak opravi z bravuro, naredi pa kakšno napako iz poglavja malih napak in v celoti uniči izkušnjo konference. Obratno pa verjetno ne drži, da bi torej lahko male stvari odtehtale velike napake, slab program ipd.

Organizator si lahko dovoli kakšno majhno napako, morda tudi kakšno od večjih, vendar je pri tem zelo pomembno, da iz obeh tipov napak naredi veliko reč (”big deal”), torej da ju enakovredno prepozna kot napako in se obiskovalcem na iskren in duhovit način opraviči.

Doživel sem, da se je organizator po nekem predavanju obiskovalcem opravičil, ker je bil predavatelj tako obupen. Za moje pojme to stori čisto legitimno, saj je organizator predavatelju plačal za to, da bi pripravil zanimivo predavanje, obiskovalci pa so plačali, da bi takšno predavanje slišali. Torej je krivec lahko le predavatelj. Nesramno do obiskovalcev bi bilo, če bi organizator to ignoriral ali jih celo poskušal prepričati, da je bilo predavanje v bistvu čisto OK. In enako pričakujem opravičilo, če, po plačani kotizaciji nekaj stotih eurov, zmanjka sendvičev, kave, če obljubljeni internet dostop ne deluje ipd.

Pogosta napaka organizatorjev konferenc pa je tudi, da njihova spletna stran zamre takoj po dogodku, včasih že dan pred dogodkom. Spletna stran bi morala služiti kasnejši komunikaciji med udeleženci, organizator bi moral objavili prezentacije, najraje pa kar video posnetke predavanj (lahko tudi postopoma, v naslednjem mesecu ali dveh), čez leto (oz. do naslednje ponovitve konference) pa vsaj občasno objaviti kakšno novico, razmišljanje, odzive in tako ohraniti stik z obiskovalci.

Kako se je odrezal Blogres

Če me je k pisanju spodbudil Blogres, naj ga ocenim v luči teh kriterijev.

Kaj je bilo dobro?

  • Organizacija je bila na splošno dobra, dogodek je ponujal vse standardne ugodnosti konference (hrana, pijača, torbica…), čeprav je bila udeležba brezplačna.
  • Nekaj predavateljev je bilo dobrih in so imeli zanimive nastope.
  • Odlično so rešili vprašanja iz publike, saj so omogočili zastavljanje vprašanj preko SMS, najbolj zanimiva vprašanja pa so se potem odvrtela na ekranu na odru. Tako je bil postopek spraševanja hiter, obiskovalci niso pozabili, kaj so hoteli vprašati, ker so morali čakati do konca, pa še lepo so lahko zakamuflirali cenzuro (pač niso objavili žaljivih vprašanj), kar je lahko na takšnih konferencah zelo neprijetno. Ker vprašanje ni bilo zastonj (plačal si pač pošiljanje SMS-a), so poskrbeli tudi za nagrade za spraševalce.
  • Povezovalec je bil naravnost odličen - duhovit, “on-key” (torej slovensko “pravočasen”), strokoven, hudomušen… Res, čestitke Kamenko.
  • Program je bil dobro izveden, torej ni bilo večjih zamud ali sprememb.

In kaj je bilo slabo?

  • Blogres je bil PR dogodek Siola v organizaciji Renderspaca. Dogodek je bil namenjen promociji Siola med blogerji in ne blogerjem samim. Konec koncev, zakaj je bil sicer zastonj - samaritanstvo?
  • Ker je bil PR dogodek, so predavali sponzorji oz. tisti, za katere je samoumevno, da jih moramo tam videti, ne tisti, ki imajo kaj povedati (seveda z izjemami).
  • Da bi zagotovili spodoben program, so povabili tuje predavatelje, žal pa so preostanek programa zapolnili na silo.
  • Dobrim predavateljem so dali premalo časa, slabim pa preveč (vsi so pač imeli na voljo enako časa).
  • Obljubljeni brezžični internet (vsaj meni) ni delal… Za božjo voljo, pa tak Siol.
  • Piškotov je zmanjkalo - naj pijem kavo in zraven jem grozdje?
  • Izkaznice so bile majhne, na njih je bila še manjša nalepka s slabo vidno napisanimi (sicer korektnimi in za obiskovalce zanimivimi) podatki. Prav tako so bili podatki samo na eni strani, tako da smo večinoma vsi delali reklamo za dogodek, na katerem smo bili, namesto da bi omogočali prepoznavanje soblogerjev na prvi pogled.

Takšne so bile izkaznice… Od blizu se vse vidi (seveda najbolj ime dogodka in sponzorja) …

Blogres stuff Blogres stuff

Od daleč (torej tako, kot je v realni situaciji) pa samo še ime dogodka in sponzorja…

Blogres stuff Blogres stuff

Mogoče se vam nekatere moje pohvale in kritike zdijo malenkostne in brez veze, ampak to so stvari, ki jih organizator mora urediti, če želi imeti kakovostno konferenco. Celo več, če bi delali anketo med udeleženci različnih konferenc, dam roko v ogenj, da bi bile najvišje ocenjene tiste, kjer o bili obiskovalci dobro nahranjeni in je bilo za njih dobro poskrbljeno.

V končni fazi so bili obiskovalci v večini zadovoljni, toda če berete zakaj, vsi pohvalijo predvsem to, da so imeli možnost srečati druge blogerje. Torej druženje, zabava in pa eno ali dve predavanji. Glavni uspeh organizatorja je bil torej, da so uspeli privabiti veliko število blogerjev (s pomočjo promocije in brezplačne udeležbe), kar je vsekakor hvalevredno, ni pa to pokazatelj kakovosti konference. Mogoče je pokazatelj uspešnosti (če je bil namen promocija Siola, je bila konferenca uspešna), ne pa kakovosti.

Upam, da bodo objavili posnetke predavanj, da si bomo lahko dobre predavatelje ogledali še enkrat, slabi pa se bodo lahko pogledali sami in videli razliko. Vendar njihova spletna stran ne obeta veliko, saj pravijo:

Ravnokar se je končal prvi sklop predavanj, kjer so nas po uvodnem govoru ministra dr. Žige Turka, nagovorili trije govorci, Eirik, Nicolas in Michael. Če ste jih zamudili vam je lahko žal, saj so bila predavanja res zelo zanimiva, poučna in zabavna.

Nam je lahko žal?! Mi želite vzbuditi slabo vest, ker sem koga zamudil? Ne se hecat, raje mi pokažite predavanje in poskrbite, da naslednjič ne bom zamudil!

Če potegnem črto; dogodek je bil sicer koristen in za povprečnega blogerja zanimiv, vendar premalo kredibilen. Ker je Siol želel spromovirati lansiranje prenovljenega Blogosa, je zignoriral ostale blog hoste, agregatorje in druge konkurente. Torej zmanjkalo jim je pri (za moje pojme) ključni točki - pri kredibilnosti.

Razmišljanje sem tule sicer želel nadaljevati s tem, kako sestaviti kakovostno predavanje in prezentacijo, pa je materiala preveč in bom vseeno objavil kar ločen zapis. Sledi v kratkem…

Tale zapis ni posvečen Blogresu; ta je bil le povod za pisanje in primer, ki sem ga obdelal (kot bi lahko tudi SOF, Golden Drum, Slovensko marketinško konferenco, Magdaleno), zato pa vabljeni da dodate še kakšen dober ali slab primer iz bližnje preteklosti.

91%Dobra objava!
Ni mi všeč9%
Sorodni zapisi: