Zakaj bi bili študentje radi podjetniki?

Če sem se v prejšnjem zapisu ukvarjal s tem, zakaj študentje podjetništva v večini pravzaprav nočejo biti podjetniki, ampak bi raje imeli državno službo, se zdaj ukvarjam z drugo skrajnostjo.

Ne, ne morem biti tiho, zato sem vstal iz postelje in pišem tale zapis. Ker me pogreje, kaj vse študentje jemljejo za samoumevno.

Odjeknila (and I use that term loosely) je novica, da bodo po novem morali študentje, ki so ob študiju še podjetniki - torej imajo s.p. -, plačevati prispevek za zdravstveno in/ali pokojninsko zavarovanje. Nisem šel raziskovat, kaj točno je novica oz. sprememba, ker ne govorim konkretno o tem, ampak se sprašujem, zakaj ogorčenje?

Nenazadnje, v Sloveniji imamo dva sistema, ki ju svet le redko, če sploh, pozna: študentske bone za prehrano ter študentsko delo preko napotnic. Poleg tega je študij brezplačen. Odlično! Torej smo družba znanja, saj spodbujamo in omogočamo študij vsem, in smo hkrati socialna država, kar je nekaj, k čemur stremijo skoraj vse države.

Študentske ugodnosti in težave

Če si študent in hodiš na faks, živiš ponavadi v večjem mestu, kjer naj bi veljalo, da so najemnine višje. Ker je študentskih sob malo in štipendij še manj, je država našla način, kako se za to “odkupi”. Omogočila je subvencionirano prehrano in enostaven način, kako lahko s študentskim delom zaslužiš dodatno žepnino. Način, na katerega so to naredili, je nekoliko nenavaden - omogočili so nastanek podjetij (”študentskih servisov”), ki so po licenci države začeli pobirati provizijo za to študentsko delo. Torej, namesto da bi država pobrala davke, je ta “davek” prepustila zasebnim podjetjem, njim pa je naložila, da del tega denarja dajo različnim študentskim organizacijam.

Rešitev je resda nekoliko nenavadna, vendar najdemo neko logiko. Študentje lahko zaslužijo, financirajo se študentske organizacije, ustanovil se je nov segment gospodarstva, prihranijo pa tudi podjetja, ki najemajo študente, saj je tak način zaposlitve, za podjetje cenejši.

Seveda je država postavila omejitev na znesek, ki si ga študent v enem letu lahko prisluži, brez da bi za to plačal kakšen davek na prihodek, torej dohodnino. Znesek, ki se ga spomnim iz “mojih časov” je bil nekaj čez milijon tolarjev, kar se mi še danes zdi relativno visok, glede na namen.

Vendarle se je nekje vmes zapletlo in so študentje ponoreli, ko so začeli študentski servisi kar v naprej pobirati akontacijo dohodnine. Študentje so bili prepričani, da jih ropajo.

Osnove davkov na dohodke

Poskusimo se razumeti: vsak državljan, ki je zaposlen, ima pri podjetju določeno bruto plačo. Del te bruto plače podjetje avtomatično nakaže v imenu sodelavca na račun države in temu pravimo akontacija (”predplačilo”) dohodnine. Del plače podjetje nakaže tudi za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje. Preostanek dobi državljan na račun in temu rečemo neto plača. Z namenom poenostavljam, da bi dosegel večjo jasnost. Ob tem nekaj prispevkov in davkov plača tudi podjetje - tokrat ne v imenu sodelavca, ampak dodatno k bruto plači.

Če se je torej sodelavec podjetja dogovoril, da ima 1.000 EUR bruto plače, bo od tega videl na računu slabih 700 EUR neto. Pa kdaj slišimo, da bi se zaposleni pritoževali, da jih podjetja in/ali država ropajo, ker jim ne nakažejo obljubljenih 1.000 EUR? Seveda ne, ker v resnici vsi vidijo in slišijo le neto znesek in se ravnajo po njem. In to vem iz lastnih izkušenj, ko ljudem razlagam, kakšna je ali bo njihova plača.

Zakaj so študentje drugačni?

Če so le študentje, ki ob študiju nekaj malega pomagajo v kakšnem podjetju, se imajo super: imajo cenejšo prehrano, brezplačen študij in neobdavčen zaslužek.

Težava, o kateri govorim danes je ta, da nekateri presežejo to kvoto (ali pa, glede na posamezne nakazane zneske, kažejo, da jo po vsej verjetnost do konca leta še bodo presegli) ali pa jim ne ustreza delo preko napotnic in odprejo še svoj s.p..

In danes, če si študent in imaš s.p., ti tudi ni hudega: imaš vse ugodnosti, kot da si študent, pa še lažje in več lahko delaš, zaračunavaš in se ukvarjaš s poslom. In kar je s to zadnjo spremembo naredila vlada je, da je rekla “OK, lahko si študent in imaš vse ugodnosti, vendar če si še s.p., si vsaj sam plačaj prispevke za zdravstveno zavarovanje“.

Še vedno imaš subvencionirano prehrano in brezplačen študij, le zavarovanja ti več ne krije zdravstvena zavarovalnica prek staršev, ampak si ga plačaš sam. Zakaj? Ker zavarovanje prek staršev velja le, če si njihov vzdrževani član družine, torej če te oni vzdržujejo. In če si ti med študijem s.p., mislim da je jasno, da se vzdržuješ sam (ali se vsaj poskušaš).

Šola, biznis ali oboje?

Signal je tukaj zelo jasen in se mi zdi pravi: bodi full-time študent ali full-time podjetnik. Lahko si tudi oboje, če si tako ambiciozen, ampak potem naj bo vsaj posel dovolj dober, da si boš lahko privoščil plačevati sam svoje zavarovanje. In če ti posel ne prinese toliko denarja? Pusti ga in se ukvarjaj s šolo. Prej kot zaključiš, prej boš šel lahko v gospodarstvo in prinesel pravkar pridobljeno znanje. Morda bo zato tudi kakšen “večni študent” manj…

Pa da se še razkrijem (full disclosure pravijo Američani): tudi jaz sem imel med študijem tudi s.p.. In nikoli se mi to ni zdelo prav in sem imel občutek krivde. Plačeval sem vse, kar sem moral plačevati kot s.p. (kar je bilo približno 5 % tega, kar so plačevali full-time s.p.-ji, če se dobro spomnim) in skoraj vsakič na davkariji spraševal, če je to sigurno vse, kar moram plačat. “Veste, sem študent in s.p. hkrati.”

Zdelo se mi je, da nategujem državo oz. “hvatam krivine”, česar pa nikoli nisem maral. Zato se mi ne zdi tale ureditev nič spornega in jo pozdravljam, čeprav je pozna in verjetno v absolutnem znesku, ki ga bo zavarovalnica zdaj prihranila, ne igra nobene vloge.

In še nekaj disclaimerjev: ja, ogromno je nategovanja in goljufij na področju študentskega dela; ja, podjetja izrabljajo to in zahtevajo študentske napotnice, tudi če so od prijatelja ali sorodnika; ja, plačujemo preveč davkov, vendar naj bi bil sistem vsaj za vse enak; in še kaj.

Vse to vem in kljub temu, ali predvsem zato, sprašujem: česa ne razumem? Se motim in je razburjenje študentov upravičeno?

Sorodni zapisi:

Info