Blogerski post

Več kot 5 mesecev je že minilo odkar sem napisal zadnji zapis na blogu. Pravi blogerski pôst. Zakaj? OK, po eni strani se je zares veliko dogajalo od poletja, veliko zanimivega. Toda pravi razlog je, da sem čisto spodobno moč bloganja našel na mikroblogerskih platformah.

Bloganje v 140 oz. 150 znakih na prvi pogled mogoče izgleda nemogoče ali vsaj težko, toda v resnici je zelo zanimivo, saj te prisili, da poveš bistvo. Ker imaš malo prostora se res osredotočiš na jedro sporočila, če želiš povedati več, pa dodaš kakšno sliko ali povezavo.

Tako sem uspel v tem času napisati dobrih 600 kokodajsov na Koornku in dobrih 100 tweetov na Twitterju.

Medtem ko Koornk uporabljam kot komunikacijsko orodje, podobno kot npr. statusi na Facebooku, ki jih potem prijatelji komentirajo, imam Twitter za neke vrste RSS reader ali social bookmarking. Sledim namreč fiksnemu številu uporabnikov (50) s celega sveta, ki Twitter uporabljajo podobno kot jaz - torej za sporočanje misli ali linkanje na zanimive članke.

Mikrobloganje je zanimivo tudi zato, ker ti olajša branje. V RSS readerju imam npr. 33 blogov, vendar dogajanje preverim le redko, saj nimam velikorat dovolj časa, da bi bral dolge zapise. Na Koornku sledim okoli 80-im uporabnikom in še 50-im na Twitterju, kar mi vzame le po nekaj minut na dan. Ker so njihovi zapisi kratki, gre ponavadi res le za kratke misli ali opis članka na katerega linkajo, jim brez težav sledim.

Vabim vas torej, da spremljate moje mikrobloge na Koornku in Twitterju.

Zdaj, ko sem razbil molk na blogu, pa se bom lažje oglasil tudi tukaj :) Pri tem se bom močno opiral na koncept Slow blogging, ki je kot nekakšen slow food - blog zapis napišeš takrat, ko se ti je nekaj usedlo v misli, ne takoj, ko se zgodi. Vzameš si čas, upoštevaš vsa dejstva. In vzameš si več znakov takrat, ko jih 140 ali 150 zares ne zadošča.