Vsi bi mi bili Apple

Ko se je malo polegel prah po predstavitvi novega Applovega MacBook Air-a, je mogoče čas da si priznamo, da v resnici bi mi vsi radi bili Apple :)

Podjetje je sicer vodeno popolnoma avtokratično, Jobsov stil vodenja pa opisujejo tudi kot “egomaniac“, ampak priznati je treba, da je človek car. Itak moraš biti malo trčen, da si izmisliš tako velike in prebojne izdelke, kot so Apple, Macintosh, Mac OS X, iPod, iPhone in še kakšen, in da si sposoben podjetje tako fanatično obrniti na glavo in naokoli, da bi dosegel svoj cilj. Za vsako ceno.

Ampak dejstvo je zelo enostavno - njihovi izdelki so to, kar uporabniki pričakujemo. Inovacija in genialnost sploh ni v tem, da dobiš idejo za iPhone, saj ideja ni nič posebnega. Genialnost je v tem, da razbiješ zaprt, nazadnjaški trg mobilnih operaterjev, poln starih prdcev in se uspeš dogovoriti za dober posel. Hkrati pa ponudiš tehnološko dovršeno napravo, polno najnovejše tehnologije in vse to za čisto sprejemljivo ceno (no, ravno iPhone je bil na začetku precenjen, ampak zdaj je cena zelo sprejemljiva).

Recept torej izgleda enostaven:

  • najdeš pogost problem, ki ga imajo potrošniki
  • zanj najdeš čisto zdravorazumsko, enostavno, kmečko pametno rešitev
  • v izdelek vgradiš zadnji krik tehnološke mode
  • vse skupaj lepo oblikuješ
  • izboriš konkurenčno ceno
  • narediš nekaj hypa in buzza
  • lansiraš in požanješ slavo

Ni tako enostavno, kot se sliši, toda Applu je to kar nekajkrat uspelo. Nekaj primerov, kjer so prepričali mene:

iPod in iTunes so genialni. Ne zaradi uporabniškega vmesnika, enostavnega nakupa glasbe ali česa podobnega, temveč zato, ker te prisilita, da se ukvarjaš s svojo glasbeno knjižnico. In rezultat je zelo “rewarding”. Kar naenkrat imaš knjižnico lepo sortirano, opremljeno s slikami, iskanje je hitro, playliste se oblikujejo kar same… Za relativno malo truda, dobiš velik efekt in poplačilo tega truda je instantno. Jaz se lahko zahvalim iPodu v mojem iPhone-u (prej iPoda nisem imel, niti ga nisem hotel imeti, ker “za poslušanje glasbe nimam časa”), da v glasbi uživam bolj kot kdajkoli prej.

iPhone je, kljub tistim nekaj pomanjkljivostim in kljub ameriško zaplankani logiki distribucije produkta, vseeno izjemen izdelek. Uporaba je tako naravna, da res ne potrebuješ uporabniškega priročnika. Stvari se nahajajo tam, kjer jih pričakuješ. Enostavno, brez kiča, ampak deluje.

Mac OS X je bil ljubezen na prvi pogled. Dela… Dela! Se ne sesuva, dela hitro, se ne boji nove programske ali strojne opreme (kot “konkurenčni” XP ali Vista). Spet je vse tam in tako, kot si želiš.

Time Machine in moj najnovejši ljubljenec Time Capsule sta spet genialno preprosta rešitev velikanskega problema. Kaj je bolje kot to, da ko prideš domov ali nazaj s sestanka, ti tvoj najljubši prenosnik naredi varnostno kopijo sistema kar brezžično na zunanji disk. Kot sem že pisal, smo uporabniki bebci kar se tiče backupa. Vemo, da bi morali redno delati backup, toda redko kdo to zares počne, če ga ni ravno pred kratkim to teplo. Odslej se lahko še naprej obnašamo kot bebci in ne delamo backupa, saj nekdo to počne za nas. In ko nekaj rabim, grem v arhiv, kjer brskam po urnem, dnevnem in tedenskem arhivu…

Apple Store pa je itak svetišče. Applove trgovine so zahvala uporabnikom, ker uporabljajo njihove izdelke. Konec leta sem v IHT (sem bral v tiskani obliki, žal ne najdem pravega linka) bral, da je Apple praktično edini tehnološki retailer, kateremu prodaja v prodajalnah narašča. Nokia, Samsung, Sony in podobni imajo tudi svoje super-moderne trgovine na 5. aveniji v New Yorku (ali nekje v bližini), vendar trgovine samevajo, medtem ko pred Applovo trgovino ljudje stojijo v vrsti, čeprav iz lastnih izkušenj vem, da je trgovina velika in odprta 24 ur na dan.

Tudi v Apple Storu je koncept preprost in pravi: brezplačen wi-fi, vsak izdelek lahko preizkusiš, prodajalcev je ogromno in vsi so dobro informirani in usposobljeni in skoraj pri vsakem lahko blago tudi kupiš v 20 sekundah (če plačaš s kreditno kartico in si račun pripravljen prejeti po e-mailu). Na voljo so ti strokovnjaki za svetovanje in pomoč 1-na-1, koncept Genuis bar-a, kjer se serviser ukvarja s tabo dokler ne reši težave, je tudi super. Na voljo imaš še delavnice za uporabo programske opreme in še mnogo tega.

Velikokrat sem že rekel, da mi je čisto vsak nov Applov produkt, ki sem ga začel uporabljati, dvignil produktivnost za vsaj 10% - prehod s PC-ja na MacBook-a je bil kvantni skok, iPhone mi je rešil veliko težav, Leopard pa je še za odtenek izboljšal uporabniški vmesnik in performance sistema.

In da ne pozabim na marketing. Takšnega sex-appeal-a nima veliko znamk, takšnega buzza pa ne morejo narediti niti tisti, ki bi si ga včasih tudi bolj zaslužili. Mistika, ki jo uspejo na Applu vzdrževati je neverjetna. Izdelek lahko razvijajo več let, toda zaradi Jobsove paranoje, v kateri razvojno ekipo razbije v manjše elemente in raztrosi po kampusu, zaradi obsesivne kontrole informacij, ki prihajajo iz podjetja (beri: stroge prepovedi komuniciranja), in zaradi težkih težkih NDA-jev pri partnerjih, Applu uspe skriti večino informacij o izdelku vse do uradne predstavitve. In ko ljudje tedne in tedne ugibajo, napovedujejo, si izmišljujejo in rišejo skice, takrat sploh ne potrebuješ oglaševanja, izdelek se prodaja sam.

In če zraven prišteješ še takšne zapise, ki jih pišejo kupci ki in ker so zadovoljni, je to, po Guyu Kawasakiju, ultimativna stopnja zadovoljstva kupcev - evangelizacija.

Kaj je namen tega slavospeva? Ne, nočem spet spodbuditi vala komentarjev kako Apple vendarle ni vedno najboljši ali odpreti boja zagovornikov in sovražnikov Appla. Prosim ne.

Povedati želim, da sem vesel, da obstajajo podjetja, ki štekajo uporabnike in jim ponujajo rešitve, ki so posledice treznega premisleka o tem, kaj kupec potrebuje, ne pa kaj mu lahko podtaknem. In zato pravim, da si mi vsi želimo biti Apple. Če si še ne, bi si pa morali. In mogoče nekateri nekoč tudi bomo naslednji Apple.

67%Dobra objava!
Ni mi všeč33%
Sorodni zapisi: