Tudi teksti so GUI

O tej temi sem imel namen spregovoriti ob prvi priliki, pa me je spodbudil tale članek Dereka Powazeka na A List Apart.

Če povzamem in dopolnim s svojim razmišljanjem:

Derek skuša dopovedati oblikovalcem, da njihovo delo ni le postavljanje pikslov in polnjenje vsebine z “lorem ipsum” tekstom, dizajner je oblikovalec uporabniškega vmesnika (UI) in še več - uporabniške izkušnje (UX), v katero pa štejejo tudi teksti. Če gre za sproščeno spletno stran, namenjeno mladim ali geekom, naj na gumbu ne piše “Naprej”, zakaj ne bi pisalo npr. “Woa, postal bom 1952. član skupnosti XY”. Enako velja za nazive info-boxov ipd.

PR oddelki verjetno ne bodo nikoli znali napisati enega odštekanega teksta za stran, niti to ni njihova naloga. Dizajner oz. oblikovalec uporabniške izkušnje je tisti, ki mora poskrbeti, da tudi tisto črno besedilo na beli podlagi sporoča isto, kot sporoča vizualna podoba.

Težava s katero se srečujem je, da se ljudje specializirajo in pravijo “jaz sem programer, tega ne počnem” ali “dizajner tega sigurno ne bo naredil”, pri čemer poanta velikokrat ni, da nekdo nečesa ne bi znal, temveč se mu zdi, da to ne spada v njegovo “domeno”. Danes se povsod potrebujejo multitaskerji, ki so sicer specializirani, ampak znati pa morajo vse (najbolj cenjeni so tisti npr. nogometaši, ki lahko igrajo na vseh pozicijah, tako da ga trener pozicionira glede na strategijo posamezne tekme).

Vsak, ki je vpleten v proces nastajanja spletne strani, bi moral obvladovati vse procese - pa ne govorim o znanju tehnologije ali drugih ekspertizah, temveč o občutku za ostale udeležence pri projektu. Moraš imeti “feeling” kako bos zadeve pripravil tako, da bodo ostali sodelujoči svoje delo opravili čim hitreje in čim bolj enostavno. Veliko manj časa porabim “jaz” za to, da pravilno zastavim DIV-e, tabele in CSS-je, kot pa da mora nekdo za mano zadeve podreti in postaviti na novo, ker nisem predvidel, kje se bo končal header in začel body strani.

Majhni koraki vodijo k dolgim potem.

0%

0%