Zakaj študentje nočejo biti podjetniki

Na konferenci Podim sem sodeloval na dveh okroglih mizah in na eni se je vnela debata o tem, zakaj gre v Sloveniji tako malo študentov med podjetnike. Bentenja čez šolski sistem sem se vzdržal, ker verjamem, da je razlog drugje - v slabem ugledu, ki ga ima podjetništvo pri nas.

Pred prvo okroglo mizo, z naslovom “Moč marketinga v ustvarjanju zmagovalnih izdelkov in storitev“, sem se pogovarjal z moderatorjem, mag. Janezom Damjanom, ki je profesor marketinga na Ekonomski fakulteti. Pripovedoval mi je o raziskavi o ugledu podjetništva, ki jo med študenti izvaja že vrsto let. Pravi, da se situacija sicer izboljšuje, vendar je ugled podjetništva in podjetnikov izrazito nizek oz. je visok le v primerih, ko študentje prihajajo iz družine, kjer je nekdo podjetnik.

Na drugi okrogli mizi, z naslovom “Hitra rast, viri financiranja in tehnološki potencial Slovenije“, je Matej Kurent iz Potezinega sklada tveganega kapitala delil svojo izkušnjo o podjetništvu med študenti. Že nekaj let namreč na Ekonomski fakulteti študentom odpredava o virih financiranja, ob tem pa jih vpraša, koliko od njih si želi biti podjetnikov po zaključku faksa. In odziv je katastrofalen, saj se le okoli 15 % študentov podjetništva po zaključku fakultete želi postati podjetnikov. Večina ostalih si raje želi delati v “državni službi”.

In tu je trik. Razlog za premalo podjetništva v Sloveniji ni to, da bi imeli slab šolski sistem ali slabe fakultete, niti se ne skriva razlog v celoti v tem, da slovenske fakultete nimajo stika z gospodarstvom, kot so trdili nekateri. Resda tu situacija ni ravno optimalna, ampak se ne morem strinjati, da je to glavni, kaj šele edini razlog.

Po mojem mnenju se težava skriva ravno v ugledu podjetništva in pomanjkanju vzorov. Ta problem ni le med študenti, saj ga vidim tudi širše v naši družbi, toda okoliščine so enake.

Zaradi mišljenja, da so “privatniki” itak samo lopovi, saj ne moreš biti uspešen, če ne kradeš, se je podjetništvo stigmatiziralo. In zato tudi podjetniki neradi javno govorijo o svojih podjetjih, svojih uspehih in izkušnjah.

In če nihče ne daje vzora mladim, če ni zgodb o uspehu, ki bi inspirirale, kako potem lahko pričakujemo, da si bodo mladi želeli med podjetnike?

Problem torej ni v pomanjkanju znanja ali v slabem šolskem sistemu. Kdor si želi nekaj izvedeti ali se nekaj naučiti, lahko danes to stori na tisoč in en način. Vpraša lahko profesorje, podjetnike, investitorje, prebere si lahko članke in informacije na internetu. Znanja je na svetu dovolj in tudi dovolj dostopno je. Vendar to storijo le najbolj ambiciozni.

Ravno zato se jaz v zadnjem času, še posebej od podelitve Gazel naprej, z veseljem odzovem skoraj vsem povabilom na predavanja, okrogle mize in intervjuje. Ne zato, ker bi bil na egotripu, ampak ker verjamem, da moramo podjetniki govoriti o svojih zgodbah. Moramo pokazati, da je mogoče uspeti tudi “iz nule”, brez vez in poznanstev, brez kraje. In ob tem mogoče inspirirati koga, da tudi sam poskusi.

Sorodni zapisi:

Info

25 komentarjev na objavo.

Objavljeno:
29. Mar 2009 14:00
Kategorije:
Delovnik
Tags:
Sorodni zapisi: