Čez dve leti bo zmanjkalo IP-jev
Verjetno še nihče od nas, ki ustvarjamo spletne strani, ustvarjamo promet preko interneta in smo kakorkoli drugače povezani z uporabo interneta ni pomislil, da nas izjemno kmalu čaka “hrošč”, ki je veliko hujši o milenijskega Y2K hrošča.
Trenutna omrežja delujejo na IPv4 protokolu, ki uporablja vsem dobro znane IP naslove v obliki 193.2.1.66 (Arnesov DNS strežnik). Vsaka naprava, ki je povezuje v omrežje, pridobi takšen naslov. In ker je oblika IP-ja jasna (štiri številke, vsaka je lahko od 1 do 255) je tudi število teh številk končno.
In ta konec je blizu - predvidoma prej kot v dveh letih bo IPjev preprosto zmanjkalo in začel se bo sivi in črni trg za nakup IPjev. Toda rešitev obstaja in reče se ji IPv6. Kar pa je precej nerazumljivo je, da se o tem (vsaj v Sloveniji) nihče ne pogovarja. Ne ISP -ji, ne ponudniki vsebin (založniki) … nihče.
Domenca je na tem področju postala zelo aktivna, odkar smo postali člani organizacije RIPE, ki skrbi za razvoj omrežij. Njen najmočnejši poudarek v zadnjem času je implementacija IPv6. V zadnjem tednu oz. dveh smo naše sodelavce poslali na dva pomembnejša dogodka - eno je bila polletna konferenca (že 56. po vrsti) RIPE 56 Meeting v Berlinu, druga pa je bila intenzivna delavnica o implementaciji IPv6, ki je potekala v Londonu.
Po RIPE meetingu v Berlinu je sodelavec objavil super blog post v našem intranetu, ki sem ga želel deliti tudi s širjo javnostjo. V želji spodbuditi zavedanje o pomembnosti prehoda na IPv6 in spodbuditi dialog na to temo, v nadaljevanju objavljam Janov blog post.
Democracy applied
(gostujoči blog post)
Demokracija. Lepa beseda, krasen pojem, škoda je le, da ni večkrat pravilno uporabljena. RIPE je skupina ljudi, ki jim je mar, kaj se dogaja na internetu, trudijo se za spremembe in se tudi pojavijo tukaj ter to povedo. RIPE NCC je pa organizacija, ki posluša community, posluša posameznika in spremlja “effort” in razprave skupnosti ter na podlagi konsenza skupnosti sprejme nova pravila ali spremeni pravila. Ne bi verjel, a sistem dejansko deluje. Krasen primer demokracije v vsem njenem sijaju. Nekdo ugotovi, da mu pravilo ni vsec in bi ga spremenil, na glas pove, zakaj mu ni vsec, poda tehtne argumente in poizkuša prepričati community, da ima prav. Včasih lahko traja tudi kakšno leto, da se to zgodi, a kakorkoli obračamo, odločitve na podlagi konsenza so najbolj solidne odločitve, Če bi nekdo na tak način vodil državo, bi se vsi precej bolje imeli, ne pa da se odločitve sprejemajo brez vsakakršnega konsenza.
Brez heca, fascinira me dejstvo, da nekdo pride na oder predstavit svojo idejo in svoj pogled, v dvorani so pa štirje mikrofoni in ljudje dejansko vstanejo, se postavijo v vrsto za najbližjim mikrofonom in tudi dejansko kaj vprašajo, kar niso razumeli ali pokomentirajo ali pa samo dajo kakšen predlog ali dodatek k tematiki. “Let your voice be heard” je nekako vodilo in dejansko se vnemajo prave razprave, predvsem o perečih in aktualnih problemih v internetu.
Na teh meetingih se najde vse sorte ljudi, od ueber-geekov z dolgo brado in sivimi lasmi cez hrbet pa do mladih nadebudnih navdušencev, ki hočejo na hitro spremeniti svet, pa do internet celebrity-jev, kot je Randy Bush ( http://rip.psg.com/~randy ). Oseba ima 40 let prakse v informatiki/internetu in je mali nightmare za ljudi, ki pridejo predstavit svoje ideje, saj najde luknjo tudi tam, kjer je ni. Zasanjano vstane iz sedeža in odtava do mikrofona, mirno zada smrtne rane govorniku in zasanjano odtava nazaj na svoj sedež. Hillarious. Edina prezentacija, katere ni uspel komentirati je bila njegova in po pravici povedano je bil edini, ki je zares in zelo direktno rekel bobu bob in izpostavil dejanske probleme s prihajajočim koncem IPv4 naslovnega prostora in prihajajočo implementacijo IPv6 naslovnega prostora.
Njegovi slajdi: PDF
IPv4 naslovni prostor bo zapolnjen do leta 2010, ali nam je to všeč ali ne. IPv4 naslovni prostor bo postal tržnica. Market. Prej free resource se bo preprodajal. Naj nam je všeč, ali ne. Sedanji LIR-i (local internet registry) ne bodo več alokatorji IP naslovnega prostora, ampak prodajalci. Bolje rečeno, preprodajalci. Ali to hočemo? Ne vemo. Kako to kontrolirati? Že sedaj obstaja črni market IP naslovnega prostora. Kaj si bomo izbrali? Črn market ali odprt market?
Skratka, smo pred revolucijo, na katero se moramo pripraviti. Ali bolje povedano, imamo vlak, za katerega vemo, da drvi v prepad, a vsaj vemo, da drvi v prepad in si lahko zategnemo varnostne pasove in pohitimo z desertom, preden bo pokalo in treskalo. Ni ravno najbolje, a vseeno bolje kot za vse uboge potnike na Titanicu, ki niso imeli časa pojesti sladice…
“Helga” iz Deusche Telekoma je predstavila idejo, kako bi ISP-ji naredili nekaksne baze podatkov o topologiji njihovega omrežja ter dali na uporabo P2P clientom, da bi organizirali promet, ki vedno bolj duši ISP-je, saj ga ne uspejo kontrolirati. A to pomeni, da so uporabniki začeli uporabljati bandwith, katerega plačujejo? Čudna zamisel, ki je sprožila kar humorno razpravo iz dvorane.
Možakar iz Cisca je predstavil idejo o routingu baziranem na lokatorjih s čudnim imenom LISP. Ne zamenjati tega s programskim jezikom izpred 20 let. Revolucionarna ideja, katero bomo sprobali in evaluirali.
Bilo je še ogromno drugih prezentacij in razprav, a sporočilo vseh je jasno. Dovolj je testiranja in igranja, IPv6 je tukaj in čimprej je treba doseči kritično maso deploymenta, da se bo tudi content začel seliti iz v4 na v6.
- none
11 komentarjev
Skoči na obrazec | comments rss [?] | trackback uri [?]