no, sj bi mogu prej pogledat na uradni strani kiberpipe :)

Si me čist sprovociral … Pripnite si varnostne pasove: :D

Dejstvo je, da se marketing zavedno ali nezavedno začne pred vsakršno komunikacijo, že v času nastanka poslovne ideje …

Marketinška znanost ima največ dela v trenutku, ko se odločamo, kaj bomo sploh počeli in za koga bomo to počeli. Iz marketinške raziskave tako pridemo do marketinškega načrta in šele nato do načrtnega integriranega tržnega komuniciranja …

In pri tem vedno velja maksima, da “ni mogoče ne komunicirati” .. Če POČNEŠ slabe nekakovostne stvari in jih vsiljuješ trgu, se to, vsaj v času interneta, ponavadi ne da rešit s tržnim komuniciranjem. Večina slovenskih podjetij še vedno nekaj dela, nekaj povsem drugega pa komunicira. In ne razumejo povezave. Bizarno se sliši, a ogromno vlagajo v tržno komunikacijo, skoraj nič pa v marketing.

Nujno preberi Zlatka Jančiča. Napisal je dve knjigi, ki imata že dolgo brado, a sta prijetni bibliji o idealnem svetu marketinga, ki ju vedno rad prebiram:
Marketing - teorija menjave
Celostni marketing

Ah.. great lost theories ;) Večinoma se kar povprek opleta z izrazi promocija, reklama, oglas, marketing, trženje, komuniciranje, piar … Škoda. Ampak kriva je panoga sama , ki se ne zmeni med sabo, in seveda dejstvo, da je danes že vsakdo guru za vse.

MM, zanima me, kaj si mislil s tem, da se marketing začne že pred vsakršno komunikacijo. Vse skupaj me bega in ne vem niti kaj si razlagaš pod pojmom marketing. No, pa da ne bom pikolovski.

Vsekakor so strategije, ko proizvajalci na trg postavljajo izdelke, samo zato ker so jih pač razvili in pri tem ne upoštevajo zahtev, potreb in pričakovanj trga, bližnjice v prepad. V tem primeru ne pomaga nikakršno komuniciranje, ne samo tržno.

Zanima me tudi mnenje, ali je FOWA vredna obiska? Se pravi koliko sveža je ta rdeča barva na niti, oziroma če ni le-ta že malo zbledela. Pa brez zamer.

Točno to. Marketing je proces, ki se začne ŽE PRED IN MED RAZVOJEM ali izdelka. Po teoriji bi moralo biti tako, da tržno raziskovanje najde nezadovoljeno potrebo na trgu, razišče vedenje ljudi s to potrebo, nato pa šele razvije izdelek ali storitev. Če je ta del marketinga izveden perfektno, se potreba zadovolji odlično in nastali produkt / storitev gre na trgu za med. Zato sem izpostavil, da “Marketing” NI ENAKO “tržno komuniciranje”, kot se pogosto verjame in počne.

Problem v Sloveniji so razvojna podjetja, ki izdelke in storitve razvijajo okrog tehnologij, ki jih poznajo, namesto okrog potreb uporabnikov. Pogosto se podjetniki potrebe po marketinškem znanju začnejo zavedati šele, ko že imajo do konca definiran produkt. Takrat se ponavadi odločijo, da bodo “naredili še malo marketinga”. V mislih pa imajo seveda samo ZADNJO FAZO v marketinškem procesu: tržno komuniciranje.

Skratka. Ko podjetje razvija izdelek, je že v marketinškem procesu. In tega bi se morali zavedati ter uporabljati znanje in metode s tega področja.

Preskrolaj do “Two Levels of Marketing”, kjer je okej pojasnjena razlika med strateškim in operativnim marketingom.

Potem pa … tezo, ki jo zagovarjam zgoraj, dokaže tudi dejstvo, da moraš v wikipediji, pri razlagi pojma Marketing, kar dolgo skrolat, preden prideš do Marketing Communication.

Saj je res, ampak problemi, ki jih opisujeta, se pojavljajo predvsem v večjih podjetjih in še posebej v ne-online podjetjih. Na FOWA smo govorili o spletnih aplikacijah, kjer gre ponavadi za malo ekipo, ki razvija aplikacijo in se niti ne zaveda, da so vsi zadolženi za marketing.

Če gledamo katere so najbolj uspešne spletne aplikacije in kako so nastale, vidimo da gre v večini primerov za reševanje nekega problema oz. situacije, v katero pride posameznik. Npr. “na živce mi gre, ker nimam enostavnega orodja za projektno vodenje”. In naredijo Basecamp. Do tu vse lepo in prav. Potrebno pa je že med razvojem začeti razmišljati npr. da je že oblikovanje tekstov, obrazcev, navigacije vse del “prodajnih argumentov”, torej argumentov zaradi katerih uporabniki bodo ali pa ne bodo uporabljali aplikacije.

Največji problem je, da se hard-core developerji, sistemci ipd. ponavadi ne zavedajo, da so tudi oni del “marketinške” ekipe. Zato na FOWA to toliko poudarjajo.

Realno pa spletne aplikacije oz. projekti od marketinških aktivnosti zares potrebujejo predvsem piar - public relations. Torej menedžeriranje odnosov z uporabniki in bodočimi uporabniki. In sem spadajo tudi teksti (copy), oblikovanje obrazcev, support ekipa itd. Tu je ključ do uspeha spletnih projektov.

To, kaj bi moralo diktirati poslovanje podjetja, je pa čisto odvisno od definicij. Z marketingom se sicer še nisem podrobneje seznanjal, vendar tole kar sem sedaj navzkrižno preletel na wikipediji, je zelo podobno teorijam organizacije s katerimi se srečujem sam, le da je podano z drugega zornega kota. Kot kaže drži tudi tukaj, da vsak kuha golaž z drugačnimi sestavinami, pa se končnemu produktu še vedno reče golaž.

Odvisnost od tega, ali gre za veliko ali manjše podjetje, niti ni velika. Vsa podjetja morajo izvajati podobne dejavnosti v svojem poslovanju, le organizacija je nekoliko drugačna in za procesno usmeritev so mala podjetja še veliko bolj ustrezna, saj so mnogo bolj fleksibilna. To, da so vsi zaposleni zadolženi za marketing, no ne vem … vsekakor morajo vsi imeti v mislih stranke … da pa bi to kar počez pripisali dejavnostim marketinga … mislim, da ni smiselno.

Po mojem mnenju je dejavnosti, ki jih vsako podjetje krvavo potrebuje več. Izpostavil bi, da pri nas močno šepa usmerjenost v raziskave in razvoj, ki drugje daje velik doprinos. Kot sem že omenil, kaj nam bo recimo PR, če gremo v napačno smer.

Glede vrednosti konference pa sem dobil ravno tak odgovor kot sem ga pričakoval. Tudi sam sem obiskal kar nekaj konferenc in dobil popolnoma enako izkušnjo. Predvsem z vidika preprečitve situacije, ko zaradi dreves ne vidimo gozda. Zanimalo me je, ali je na drugih področjih kaj drugače. Ali so avtorji predstavitev odprti do obiskovalcev? Se da z njimi po končanem rednem delu odpret kakšno specifično debato?

Predavatelji pa so izjemno odprti on dostopni za obiskovalce (razen mogoče “velezvezde” Mika Arringtona). Na eni od delavnic je npr. predavateljica že kmalu videla, da s slajdi ne bo nič in smo imeli praktično 3 ure debate, pogovora, primerov. Sicer se je mogoče preveč strinjala z vsemi (ker je pač Američanka), ampak je še vedno povedala veliko zanimivega.

Glede marketinga: prodajalcem zavarovalnin se ne reče več prodajalci, ampak “svetovalci”. Kar se mene tiče so to eni taki zelo nekredibilni prodajalci. Če lahko svetujem: ali organizacijska teorija dobro definira svoje predpostavke?

Ne rad vprašam, pa vseeno do you feel what I feel? :)

Skratka napovedovanje nekih številk ali tega, kaj bo čez eno leto je nemogoče. Preprosto si moraš zastavit en “nemogoč” cilj in vse svoje poteze oblikovati pod vplivom vprašanja “ali me to pelje k cilju”. Tudi o tem so namreč govorili na FOWA, ampak že februarja. Tokrat mislim da o tem ni bilo toliko govora. Ali pa je bilo bolj na business tracku, ki ga nisem preveč spremljal (čakam mp3-je na uradni strani).

Spremembe bodo v današnjem okolju stalnica, na to se je potrebno navaditi in upoštevati pri organizaciji (narediti podjetje dovolj fleksibilno, da se bo znalo hitro in učinkovito odzivati na te spremembe). Problem nastane, ko podjetje nima zasnovane “strategije za prihodnost” in zaradi tega nenehno “cepeta zadaj”. Prijemov za reševanje takih zagat je veliko in vsak od teh lahko predstavlja strategijo. Strategija ni samo nekaj kar bi postavljali za naslednje leto, 5 ali 10 let, upam da se v tem strinjamo.

Napovedovanje (tako kvalitativno kot kvantitativno) je nujno. Če podjetje nima zastavljenih ciljev in sredstev za spremljanje doseganja teh ciljev, je njegovo delovanje hitro lahko “kaotično”. Vseskozi govorimo o tem, da si moramo nekaj zastaviti in nato spremljati rezultate in nadaljnje delovanje naprej usmerjat. In to je točno to.