V Sloveniji primanjkuje programerjev

Prav neverjetno je to, kar se v zadnjih mesecih dogaja v Sloveniji. Kamorkoli se obrnem, vsi bentimo okoli podobne tematike - ni programerjev. Jaz situacijo občutim najbolj pri PHP programerjih, ampak bojda ni kaj prida drugače niti za .NET, ASP, Java, Python, da ne govorim o kakšnem Ruby-ju.

Kje so vsi PHP programerji?

To se sprašujem že lep čas, saj se za vsakega programerja, ki ga pripeljem v podjetje moram pošteno namučiti. Težav je več:

  1. za PHP programerja ne obstaja nikakršna formalna izobrazba
  2. zaradi velikega povpraševanja, se je ustvaril plačni mehurček
  3. slovenska delovna sila je izrazito nemobilna

ad 1) OK, obstaja Zend PHP Certification, toda kaj, ko so ga opravili le trije Slovenci… In ker ni nobenega pravega izobraževalnega programa, se lahko za PHP programerja okliče kdorkoli, ki si je ogledal PHP manual, prebral kakšen članek in napisal skripto, ki vsebino obrazca pošlje po mailu.

ad 2) Plačni mehurček ustvarjajo predvsem podjetja, katerim razvoj programske opreme ni primarna dejavnost, imajo pa veliko denarja in bi radi zaposlili programerja (npr. oglaševalske agencije, medijske hiše ipd.). Vsak programer (pa tudi “programer”) tako lahko dobi solidno plačilo, ne glede na njegove izkušnje, znanja, sposobnosti. Dobri programerji pa si lahko privoščijo zahtevati že skoraj managerske plače oz. - še “bolje” za trg delovne sile - postanejo freelancerji.

ad 3) To pa je del, ki me najbolj boli. Ker je Domenca locirana na Jesenicah, je pridobivanje kadrov še dodatno oteženo. Zaradi razlogov iz zgornjih dveh točk se namreč programerjem ni treba voziti v službo dlje kot nekaj minut, nekaj kilometrov ali celo le nekaj metrov. Pri tem pa ne gledajo na to, kako zanimivo bo njihovo delo, kako dobra je ekipa, kako v podjetju skrbijo za zaposlene in podobne “neumnosti”; ne, važno je le, da je blizu.

In kot da ti trije problemi ne bi bili dovolj, se med seboj tudi križajo in ustvarjajo nove, npr.: ker za to, da si PHP programer ne potrebuješ nobene izobrazbe, so to večinoma zelo mladi ljudje. To samo po sebi ni nič narobe, toda kaj, ko zelo mladi ljudje ponavadi iščejo prvo službo. Tudi pri tem ni nič narobe, kot tudi ne pri tem, da ponavadi nimajo “formalnih” izkušenj. Težava nastane, ker zelo mladi ljudje še niso delali v nobenem kolektivu in še nimajo oblikovanih pravih vrednot, kaj je za njih dobro delovno mesto, zato se odločajo na podlagi plače (glej točko 2) ali lokacije (glej točko 3).

Samo v Sloveniji?

Ne ne, daleč od tega, situacija je podobna povsod v Evropi in drugih “razvitih” državah. Dejavnosti podjetij v razvitem svetu se namreč selijo v storitveni sektor, z vzponom računalnikov in druge tehnologije, ki za svoje delovanje potrebuje računalnike ali drugo IT opremo, je povsod čutiti pomanjkanje IT kadrov. To je že pred časom v svojih raziskavah zasledil tudi Forrester.

Zaradi takšnega pomanjkanja kadrov in zaradi plačnih mehurčkov v IT industriji, se vse več zahodnih IT podjetij obrača po pomoč v Indijo, Ukrajino in podobne države, kjer so ljudje (genetsko?) nadarjeni za programiranje in razvoj, delovna sila pa je poceni.

Kaj storiti?

Kaj lahko izrazito razvojno naravnana podjetja storimo, da bi vendarle pritegnili kakovostne kadre? V Domenci smo večino svojih razvojnih kadrov “vzgojili” sami. Vsi smo bili le računalniški oz. tehnološki navdušenci, ki smo skozi čas in z nekaterimi zanimivimi projekti prerasli v strokovnjake. Toda učenje stane, niti ne toliko finančno, kot časovno. Da nadebudnega programerja “prilepim” k izkušenemu, ki ima že tako ali tako veliko dela, ni pametna rešitev, saj bo rezultat slab za oba - izkušeni programer bo dodatno obremenjen, učenec pa ne bo deležen dovolj pozornosti.

V plačni vojni ne želim sodelovati, saj se mi ne zdi pošteno - ne do zaposlenih, niti do podjetja, ki ga takšna vojna po nepotrebnem izčrpava. Želim, da so plače in ugodnosti, ki jih imajo zaposleni, vzdržne (”sustainable”), torej da ne nihajo glede na stanje ponudbe in povpraševanja, temveč le rastejo - počasi, ampak zanesljivo.

Podjetja moramo ponuditi jasno sliko o tem, kaj delamo in jasno vizijo kam želimo priti, kakšni so naši cilji. Le zanimivost dela, možnost inovacije ter ustvarjanja novih in zanimivih projektov bi morali biti kriteriji odločanja o tem, kdo bo tvoj delodajalec v prihodnje. Ne kako blizu je delodajalec ali pa 100 EUR razlike v plači; na ta način ne vidiš dlje od svojega nosu in (verjetno) ne izbiraš delodajalca, ki ti bo omogočil, da se ob koncu delovnika počutiš dobro, ker si naredil nekaj velikega. Zakaj mislite, da se najboljši razvijalci po tem, ko se naveličajo dela za veliko korporacijo, zaposlijo v kakšnem malem startup-u za mizerno plačo? Zato, ker želijo delati nekaj, kar jih veseli.

Ne razumite me narobe, verjamem in trdim, da morajo biti plače dobre, celo zelo dobre za najboljše kadre, saj s tem zagotavljamo osnovno finančno varnost (o tem sem že govoril v prejšnjih objavah), ne smejo pa biti astronomske. Bolj so pomembni dodatki, dodatne ugodnosti ali “perks“, kot jim pravijo Američani. In tu jaz stavim na Domenco.

Ugodnosti za zaposlene imajo večjo vrednost kot denar

V Domenci smo poskrbeli, da so zaposleni deležni številnih ugodnosti, ki presegajo golo prejemanje plačila in ki so morda nekaterim celo pomembnejše, kot višja plača. Gre za malenkosti, kot npr.:

  • fleksibilen delovni čas
  • možnost občasnega dela od doma
  • najsodobnejša računalniška oprema
  • vsak dan sveže sadje
  • uporaba telovadnic in drugi rekreacijskih zmogljivosti, ki jih najema podjetje
  • popusti pri lokalnih ponudnikih prehrane, storitev ipd.
  • popusti pri bankah, zavarovalnicah ipd.
  • še bolj ugodni nakupi v spletni trgovini mimovrste=)
  • pikniki in druga druženja zaposlenih in njihovih družin

… in mogoče najpomembenjša “malenkost” - izobraževanje:

  • najnovejša literatura s področja dela oz. zanimanja
  • udeležba na delavnicah, seminarjih in kongresih doma in predvsem v tujini, kjer lahko dobiš nasvete in izkušnje svetovnih strokovnjakov iz prve roke
  • interno izobraževanje (pogosto spregledan segment, toda zelo pomemben, saj je v vsakem podjetju veliko znanja)

Nekatere od teh ugodnosti smo vključili tudi med ukrepe, ki jih izvajamo v okviru certifikacije za Družini prijazno podjetje (torej formalizirali bomo obstoječo prakso), nekateri so povzeti po drugih podobnih podjetjih iz tujine, nekateri pa so zrasli iz dogovorov s poslovnimi partnerji.

Seveda se s temi ugodnosti težko kosami z velikani, kot sta npr. Google in Amazon (klik za njihov seznam ugodnosti), saj ne ponujamo masaž, frizerjev, vrtcev ipd. Ne še. Toda najpomembnejše je, da se zavedamo pomembnosti teh ugodnosti.

Ne gre za odkrivanje tople vode, saj obstaja na to temo veliko člankov, knjig ipd., vendar podjetja v Sloveniji o tem ne govorijo veliko, ne vem niti da bi na tem sistematično delala (povezave v tem odstavku so (v Sloveniji edini kakovostni) zadetki na iskalni niz “employee benefits” in “ugodnosti za zaposlene“).

O tem ne govorim zato, da bi razlagal, kako smo mi “kul” vsi ostali pa ne; o tem govorim zato, da bo mogoče še kakšno podjetje prepoznalo ta segment kot pomemben in bomo tekmovali v tem, kdo bo ponudil boljše ugodnosti zaposlenim, bolj zanimivo delo, bolj vizionarske projekte in ne da se bomo “tepli” le s plačami.

85%Dobra objava!
Ni mi všeč15%
Sorodni zapisi:

Info

92 komentarjev na objavo.

Objavljeno:
05. Jun 2007 14:00
Kategorije:
Delovnik, Domenca
Tags:
, ,
Sorodni zapisi: