mene pa zanima kje bi se mogoče dalo kupit Iphona 3g po ugodni ceni.Vesel bom vsakega odgovora.

Lp

hvala za odgovor

cao!

Po mojem mnenju bi morali spodbujat podjetništvo predvsem na naravoslovnih smereh, ker tej lahko nekaj ustvarijo in prodajo, družboslovci pa ponavadi (tisti, ki se ne angažirajo tudi na drugih področjih - naravoslovnih?) mešajo denar.

Družba in država je bogatejša samo če denar priteka iz tujine, kar pa je v večini s podjetji, ki nekaj izdelujejo, ne pa preprodajajo.

GTD sistem aktivno uporabljam priblizno 2 leti (z vzponi in padci). Sam sicer uporabljam Omnifocus in Omnifocus za iPhone.

Najboljsa stvar pri GTD-ju mi je dejstvo…da tudi ce “procrastiniram”, ali ne naredim review-a…karkoli, lahko tecnobo in slabo voljo takoj prezenem s tem da naredim collect vsega tega kar te muci in takoj se pocutim mnogo bolje.

Weekly review je moj trn v peti….ne vem zakaj, tezko si je od svojega tezko prisluzenega prostega casa vtrgat uro ali dve in pregledat sistem, cilje, itd.

Je mogoce ze kdo prebral tanovo Allenovo knjigo “making it all work”?.

lp, Ales

Lumparija totalna, država pa krade ravno mladim, pridnim in tistim, ki se trudijo!!! Da ne omenjam, krade predvsem še staršem, ki so vzgojili pridne delovne otroke… SRAMOTA!!!

PS: Koliko od zgornjih komentatorjev vas je naredilo direkten prehod iz full-time šolanja / študija v ful-time samozaposlitev / ustanovitev podjetja z drugimi, brez da bi imeli zagotovljen zvest krog strank še iz obdobja vašega šolanja, ko ste z njimi poslovali na tak ali drugačen način?

@uros nisem za to, da je treba podjetnega študenta udariti na gobec. Me pa čist načelno živcira, da v Sloveniji beseda študent asociira povsem nekaj drugega kot človeka, ki intenzivno išče znanje. Šolski denarni sistem je luknjast kot švicarski sir in paradoks je, da denar za izobraževanje ne financira šolanja.. Študentske organizacije, klubi, servisi, društva … so postali prav resna gospodarska panoga, specializirana za hvatanje krivin in vzpostavljanje vprašljivih etičnih standardov..

Prav se mi zdi, da sistem oteži hojo po bližnjici tistim, ki bi želeli ogromno zaslužiti in mimogrede doštudirati. In vidim le dve zdravi poti:
1. Bodi študent par let, resno študiraj, študij naj bo težak in zraven malce delaj .. da teorijo povežeš s prakso.
2. Dolga leta resno delaj (lahko tudi z s.p.) in zraven malce študiraj. Po tej poti boš pač študiral dlje.

Valda bi si vsi želeli drugačen davčni sistem, manj obremenjene prihodke … Študentski espe je po mojem mnenju nekonstruktivna oblika, ki vodi k dolgoletnemu mešanju rednega študija in resnega dela. In pri takem mešanju praviloma ne eno ne drugo ne bo narejeno z odliko … Gospodarstvo pa za preboj potrebuje predvsem odličnost … Povprečja imamo že čez glavo.

Da je potrebno vse, ki se skušajo iti podjetništvo v študentskih letih, “obvezno udariti na gobec”. Udariti na gobec, ker morajo plačevati večje prispevke za socialno in zdravstveno zavarovanje kot tisti, ki doma ležijo. Samo zato, ker poskušajo biti podjetniki. Ja, to je tako imenovano spodbudno podjetniško okolje. Pa poglejmo pravzaprav širše, kaj ta ukrep vlade sploh pomeni.

Kot vemo je bila v zadnjih letih v zdravstveni blagajni zaradi relativno ugodnih zunanjih dejavnikov pozitivna bilanca. S spremembo zunanjih dejavnikov in predvsem zaradi večje porabe same blagajne bo v naslednjih letih nastala velika luknja, ki jo bo treba nekako pokriti. Vlada je pogledala, kdo bi lahko primaknil še kakšen € in videla, da se je v zadnjem času v tej državi razpaslo odpiranje s.p., ki nimajo zaposlenih oseb (da smo točni, ker “študentski s.p. in popoldanski s.p. ne obstaja”), preko katerih so ljudje več ali manj legalizirali svoje popoldanske dejavnosti ali pa so nehali uporabljati roparske študentske servise. Vzela je v roke kalkukator in izračunala, da bo nov prispevek znašal 79 € (namesto zdajšnjih 27 €) in tako naj bi zapolnila luknjo. Zakaj naj bi - jah, ljudje bodo videli, da se jim s.p.-ja ne splača več imeti in ga bodo preprosto zaprli.

Kaj so moje pobožne želje?
1. s.p. lahko odpre vsak državljan. S tem nima stroškov. Niti nima stroškov s tem, da ga ima, razen morda minimalnih, ki jih ima država zaradi vzrževanja same evidence
2. nekdo je lahko vzdrževani član tudi če ima s.p.
3. plačam toliko davkov kolikor zaslužim. Če imam s.p. in sem v celem letu zaslužil 200 €, bom pač plačal 16% davka če bo nekdo uveljavil “mojo” splošno olajšavo in ne bom plačal nič, če bom sam uveljavljal splošno olajšavo. Če bom zaslužil 10.000 € bom pač plačal toliko davka, kolikor ga moram po dohodninski lestvici.

In zakaj bi to imel tako?
Jaz sem študent drugega letnika Fakultete za elektrotehniko. Redno delam izpite, zraven pa že nekaj časa delam kot PHP programer (nekje od 3. letnika srednje šole). Nekaj časa sem delal preko študentske napotnice, dokler se mi ni zdelo bolj praktično odpreti s.p. saj sem tako lahko izdal račun še komu drugemu kot podjetju, za katerega največ delam, ne plačujem davka “državi v privatni lastni” ( študentski servis), lahko uveljavljam stroške…

Ker sem študent, ki bi rad tudi doštudiral, ne morem vsega časa posvetiti s.p. oz. je le-ta zelo neenakomerno razporejen. Poleti lahko delam tudi po več kot 10 ur na dan, v času izpitnega obdobja si tega pač ne morem privoščiti. Lahko se tudi zgodi, da imam kako leto tako natrpan urnik na fakulteti, da bom tako malo časa namenil delu, da niti stroškov prispevkov ne bom pokril. ZATO BI BILO ZELO LEPO, ČE BI MI DRŽAVA OMOGOČILA, DA PLAČAM DAVKE OD TISTEGA KAR ZASLUŽIM IN NE OD TISTEGA KAR MORDA SPLOH NIKOLI NE BOM ZASLUŽIL!

@mitjamavsar: Zakaj ne plavaš v oceanu, ampak visiš na mojem blogu?! :)
Sicer pa, a ni zanimivo, da so ti isti profesorji čisto drugačni, angažirani in zainteresirani na t.i. “izrednem študiju”?

@gregor k.: Bravo! Jebeš jokanje in jamranje. Kdor hoče nekaj doseči, bo štrebal, bo delal, bo plačeval študij in davke pa hrano in obleke. Če hoče, bo našel način.

Veseli pa me, da nam je uspelo, kljub tako zelo mamljuvemu jamranju, vendarle sestaviti nekaj zanimivih idej in razmišljanj.

Mislim, da je treba vzpostavit vzvode, da bo osvajanje znanja študentova glavna frustracija in želja, delo pa namenjeno izključno povezavi teorije s prakso. To bi morala biti limita, kamor teži sistem.

… Dejansko pa je študentarija nekakšen mehurček iz titovih časov … Dokler sem bil študent, nisem razumel, zdaj pa mi je jasno, da je poceni študij mlademu državljanu medvedja usluga, enostavno zato, ker poslabša kakovost študija. Iz šolskega sistema odstrani konkurenčnost in težnjo h kakovosti.

Zakaj? Enostavno zato, ker študentom dol visi. Stranka, ki je študij “kupila” zastonj, podarjenemu konju ne pogleda v zobe … Če bi za študij plačal, bi od profesorjev zahteval več … in v skladu s tržnimi silnicami več tudi dobil. Trenutno pa na prav vseh slovenskih faksih po več desetletij toleriramo profesorje,
- ki jim je delo s študenti odveč, raje pišejo članke za akademsko napredovanje.
- ki že petnajst let žvečijo isto knjigo, ki nima veze z realnostjo in za katero obstaja profesionalen plonkec.
- ki niti leta svojega življenja niso preživeli v podjetju, pa so postali vodja katedre, torej celi panogi diktirajo učni program.
- ki niso razvili nikakršnih pedagoških sposobnosti, so dolgočasni za umret in jih sploh ne moti, da njihov predmet obiskuje pet ljudi od stotih.

In ti profesorji so tisti, ki študentom omogočajo prosti čas. Nekateri študenti ta čas preberejo, drugi zapijejo, nekateri pač delajo. Eni delajo nekaj v skladu s svojim študijem, drugi pa na primer kelnarijo.

Študent bi moral imeti vsako uro študija občutek, da se mora dokazati… In da zamuja nekaj pomembnega. Da bo manj znal in na trgu dela manj vreden, če ga ne bo na predavanju. In da za vsako uro plačuje xxx eurov …

1. placujes fax
2. placujes davke, ki financirajo tiste, ki ne placujejo faxa in studirajo 9 let ali koliko je zdej ze povprecje.

torej, vsekakor razlog za zivcnost. Neenakopravnost.

1. kdo se bo potem vpisoval na razne FDVje in filozofske falkutete?
2. crknilo bo veliko fakultet, ki so ne glede na vse, tudi nacionalnega pomena.
3. bo manj inflacije visokosolskega kadra. Sicer pa ne vem, ce je to downside.

Za svoj študij sem pošteno plačal, in še bolj pošteno bom plačal za dodatno nadaljevanje (verjetno kdo pozna IAM in novejši program MPM). Redno šolanje na letnik me košta 900€, za MPM program me bo koštalo 4700€.
Zdaj mi pa povejte, kater normalen slovenski študent bi šel v takšen študijski program? Ne more. Zakaj ne? Saj toliko v celem letu ne more zaslužit. Če hočeš toliko zaslužit, moraš imeti dva študentska dela in preko dveh napotnic. Kje so potem še stroški preživljanja, nakupa tehnikalij in manjše sprostitve. Nemogoče. NE ME FAKING JEBAT U GLAVO, DA ŠTUDENTOM DOBRO GODI. Cele pojebene dneve hodim na faks in delam. Vso pravico imam jokat. Sploh zato, ker me starši ne morejo finančno podpirat…. to pa zato, ker je država debilna in je premalo podpore za šolanje otrok.

Sej, zdaj razumem, zakaj tričetrt folka raje študira ekonomijo. Ker je zastonj, pa če jo nardiš ali ne. Ampak potem vidiš, kakšne ekonomiste imamo po svetu… debilne.

Pa zdaj v času recesije še študenti težko dobimo delo, ker so podjetja primorana odpuščat študente in zaposlovat redne delavce. Kako naj se pa potem študenti preživljamo? Na zrak? Ropamo banke? Črni trg? Ne se hecat pobje…… s.p. je pa itak samo za tiste, ki imajo možnost dobrega posla, kjer pa jim uspe tudi dobiček prekrivat z nevidnimi stroški. Drugače je brezveze. Sem razmišljal, ampak mi razmere ne dopuščajo.
LP

@you.go: nisem bil prepričan ali se me spomniš iz emailov, pa sem raje zaenkrat ostal tiho. Ti drugič sežem v dlan, saj bom zdaj več skakal okrog ter se izobraževal ter spoznaval naš “foh”

usecase:
1. ce naredis maturo s 30 tockami, imas kredit ugodnejsi
2. ce dokoncas studij v roku, kredit nima obrestne mere (torej subvencija drzave kar se obresti tice)
3. ce dokoncas studij v roku, imas merit ali distinction (torej, povprecje 8 ali 9 +), ti ni potrebno plačat enega ali dveh semestrov (dobesedno dobis denar nazaj)
4. ce dobis se recimo presernovo nagrado, dobis dodatni bonus v semestrih, top 10 univerzitetno pa dobijo celotno solnino nazaj.

to bi bil pristop. No, sej imamo v podjetjih naceloma podobni pristop, ne?

@Miha Lavtar: Saj ideja je, da s.p. odpiraš šele takrat, ko imaš biznis in ko ti napotnice več ne zadoščajo…
Včeraj si bil tam? Zakaj nisi rekel, da se spoznamo?! :)

@Andraz: Seveda študij ni zastonj oz. nekaj stane nekoga - zastonj je pač za študenta v smislu, da ni šolnine. In tudi nimam dokončno oblikovanega stališča do amerikanizacije šolstva - se pa nagibam bolj k ne-šolninskem sistemu.

Konec koncev, če gledamo, kako izgleda ameriško zdravstvo, to ni ravno najboljši zgled privatizacije javnih institucij. In tudi vedeti moramo, da je teh univerz v Ameriki, ki so tako zelo kul, zelo malo - Harvard, Stanford, Yale in podobne. Večina ostalih je crap in so slabše kot slovenske in proizvajajo idiote - pa so vseeno plačljive.

Z ostalimi tvojimi stališči se strinjam in mislim, da bi predvsem morali ukiniti večne študente in podobno navlako. Torej je mogoče dober twist to, da sicer plačuješ šolnino, ampak če narediš faks v 4 ali 5 letih, dobiš to nazaj in je bilo kot nekakšno varčevanje. S tem denarjem pa potem lahko plačaš potovanje, stanovanje ali kakšno drugo -anje :)

Bruto-neto problematika: zame je cvetka takih debat izjava v stilu “letos so ful dražji davki, sem moral plačat dohodnino 150 EUR, lani sem pa 100 EUR dobil”. Dejansko obstajajo ljudje (so v večini?) ki mislijo da je tisti poračun celotna dohodnina.

Po drugi strani pa je res, bi država morala veliko več denarja namenit za štipendije, da se ustavi ta trend, ko študent, če hoče jesti, spati in se učiti v Ljubljani, preprosto mora imeti službo, ali pa celo več služb. Državne štipendije so smešno nizke - z njimi si ponekod ne moreš niti plačati sobe v študentksem domu in kupiti bonov za en mesec. Zaradi tega študentje študirajo dalj časa in država je zaradi tega samo na zgubi.

Študentski s.p. je spet ena ugodnost, ki si jo je država izmislila, da bi bilo študentom lažje kaj zaslužiti. Raje flikajo problem namesto, da bi ga rešili.