Morski pes, kit in korala v ekosistemu start-upov

Nobeno podjetje ne deluje v vakuumu, zato je zelo pomembno, da se zaveda, kaj se dogaja okoli njega. Zaznavati mora potrebe in obnašanje svojih kupcev, hkrati pa pozorno spremljati, kaj dela konkurenca. Toda to nista edini dve skupini, ki imata skupni imenovalec z našim podjetjem. Podjetniško okolje tvorijo različne izobraževalne, panožne, regulativne in druge interesne skupine, seveda pa tudi druga, ne-konkurenčna, podjetja – naši vrstniki. Vsi skupaj tvorimo ekosistem, v svoji pravi biološki definiciji: imamo morske pse, kite, klovne, korale in tudi tiste, ki se hranijo pri tleh.

Za vsak ekosistem je pomembno ravnovesje, torej to, da vsak element ekosistema opravlja svojo funkcijo, da lahko ekosistem raste. Včasih se kakšne od funkcij niti ne zavedamo, dokler je odgovorni člen ne neha opravljati. In če se to iz kakršnegakoli razloga zgodi, je ekosistem porušen, saj bo zaradi nedelovanja ene funkcije ovirano delovanje še kakšne druge in tako naprej.

Pa pustimo ob strani živalske ekosisteme in se posvetimo elementom podjetniškega ekosistema, saj želim danes narediti kratek pregled stanja v Sloveniji. Vedno, ko govorimo o tehnoloških startupih, bi vsi radi takoj postali Silicijeva dolina, ki je že zelo zrel ekosistem. Toda tam se je scena začela graditi pred 50 leti, razvoj takšnega ekosistema pa tudi v današnjem času traja vsaj 10 let, verjetno več. Kateri so torej nujni elementi ekosistema in kako daleč smo z njimi v Sloveniji?

Izobraževanje

Formalni izobraževalni sistem je prav gotovo tisti, ki naj bi bil vir podjetnikov z idejami, ki upajo in znajo ustanoviti podjetje, ter vir strokovnjakov, ki lahko ustvarjajo v mladih in dinamičnih podjetjih. Žal smo pri nas od tega še daleč, saj izobraževalni sistem še vedno nudi premalo uporabnih znanj in premalo prakse iz realnega sveta. Zgovorno je tudi dejstvo, da denimo na univerzi Stanford, sredi Silicijeve doline, med 15.000 študenti vsako leto nastane nekaj tisoč podjetij, medtem ko je v Ljubljani pri 34.000 študentih število nastalih podjetij neprimerno manjše.

Med programi za izobraževanje in usposabljanje lahko omenimo mrežo CEED, ki nudi znanja, potrebna in primerna za mlada podjetja, žal pa si večina mladih podjetnikov v prvem letu ali dveh delovanja še ne more privoščiti udeležbe.

Mentorstvo

Starešine, izkušeni podjetniki, ki jim je že uspelo, so izjemnega pomena za motivacijo in pomoč pri nastanku novih podjetij. Poleg tega lahko pomagajo tudi pri navigaciji med najbolj pogostimi napakami in dajo nasvete za konkretne preverjene rešitve. Tudi tukaj situacija v Sloveniji še ni najbolj rožnata, saj so se uspešni podjetniki zaradi nevoščljivcev navadili skrivati in tako težko pomagajo mladim. Mentorstvo je uspel v svoje programe dobro vključiti že omenjeni CEED, nekaj podjetij, ki so svoj čas pripravljena nameniti tudi pomoči vrstnikom pa najdete na spletni strani SiliconGardens.si.

Mreženje

Mreženjski dogodki med vrstniki (peer-to-peer) so odličen način, kako hitro priti do pomoči, rešitve ali odprtih vrat do novega partnerja. Včasih zadošča le pogovor z nekom, ki točno ve, kako je biti v tvoji koži. Pogrešam druženja, kjer bi podjetniki predstavljali svoje ideje oz. produkte (pitching) z namenom, da dobijo komentarje, predloge in vprašanja. Obenem pa je to trening prodajnega klica kupcem ali predstavitve investitorjem.

Podporno strokovno znanje

Ko gre za tehnološke startupe, smo v Sloveniji zelo podhranjeni s podpornimi službami, kot so pravniki in računovodje. Nagrajevanje zaposlenih z opcijami oz. z delnicami v podjetju, pa tudi orodja, s katerimi investitor upravlja svojo investicijo v podjetje, so slabo podprta že v zakonodaji, pomanjkljiva je tudi praksa.

Dogodki

Tekmovanja so dobra, ker spodbudijo vse sodelujoče, da se bolje pripravijo. Četudi zmaga le en, so vsi na boljšem. Pogrešam tudi kakšno ne-akademsko konferenco, na kateri bi predavali uspešni podjetniki in strokovnjaki, ki bi motivirali mlade podjetnike, hkrati pa bi bila to priložnost za medije in javnost, da vidijo, kaj se dogaja v svetu startupov.

Financiranje

Novonastalo podjetje bo težko dobilo denar od banke. Nimamo pa tradicije, da ima vsaka družina prihranke, ki bi jih lahko mladi podjetnik načel. Manjkajo nam tudi pravi poslovni angeli in sklad semenskega kapitala za financiranje prvih nekaj mesecev delovanja podjetij. Nalogo sklada tveganega kapitala, ki sicer vstopi kasneje, dobro opravlja RSG Kapital, le primernih podjetij jim manjka. Zato je tu velika siva lisa.

Izstop / prodaja

Slovenija je premajhen trg, da bi lahko visokotehnološko podjetje obogatelo, zato je nujno gledati v tujino. Tudi zato, ker je v Sloveniji malo potencialnih kupcev podjetij. Je pa pomembno, da se podjetja prodajo, da podjetniki izstopijo iz svojih podjetij, ko pridejo v zrelo fazo in se posvetijo novim projektom, zasluženi denar pa investirajo v razvoj novih podjetij. Le tako lahko nastane koralni greben, na katerem se rojeva novo življenje in nudi prebivalcem zaščito in hrano.

To je kratek pregled elementov ekosistema z mojega zornega kota. Želim, da ga razumemo kot klic, naj se obstoječi elementi med seboj povežejo in začnejo sodelovati ter hkrati želja, da se vsi skupaj lotimo zapolnjevanja vrzeli, ki so vidne. Ja, razvoj ekosistema terja čas, ampak z večjo aktivnostjo bodo rezultati vidni hitreje!

Tekst je bil 24. januarja 2012 objavljen kot kolumna v časniku Finance.

Tweet