Medij brez ciljne skupine?!
Tako, hrup okoli prenovljene spletne Blogorole, prve številke tiskane Blogorole in zloglasnega B’partee-ja se bo počasi polegel in morda je primeren trenutek za nekaj komentarjev, ki bodo zapolnili nastalo luknjo v kronologiji objav na mojem blogu :)
Po silnih in burnih reakcijah, ki so sledile naši “recolucionarni” napovedi novega tiskanega medija, je zdaj situacija nekoliko bolj jasna. Uspešno smo prenovili in nadgradili spletni agregat Blogorola, kateremu smo predvsem dodali značilnosti skupnosti in družbene mreže. Po nekaj porodnih krčih (hja, tudi pri rojstvu drugega otroka bolečina ni bistveno manjša) se je izkazalo, da smo naredili nekaj potez v pravo smer.
Blogorola zdaj tudi po funkcijah spletnega portala postaja skupnost blogerjev, kjer lahko blogerji vzpostavljamo svoje osebne profile, hkrati pa s pomočjo dodajanja so-blogerjev v MojRoll uporabljamo prve značilnosti družbene mreže (social network) Blogorola. Da je bil to korak v pravo smer dokazujejo številni uporabniki in blogerji, ki so si ustvarili svoj profil, veliko pohval, ki smo jih bili deležni, pa tudi podvojen obisk portala.
Na časopisni fronti smo se skušali dokazati z nulto in seveda prvo uradno številko novega brezplačnega tednika Blogorola. Ko sem listal nulto številko sem šele dobil pravi občutek, da delamo nekaj res velikega, izdelek, ki je sexy, berljiv, zabaven. Prva številka je odpravila večino pomanjkljivosti nulte številke in pokazala, da imamo dober model. Upam da se boste strinjali, da je Blogorola zanimivo branje, da je vizualno sveža in atraktivna, da je izpolnila zastavljen cilj, narediti povzetek dogajanja v blogosferi. Da je koncept edinstven na svetu pa itak že vemo.
Ciljna publika?
Ena izmed tistih redkih kritik oz. bolje pripomb, ki smo jo slišali v teh dneh, je bila, da “se ne počutim, da sem ciljna skupina tega časopisa”. Ko sem to slišal dvakrat, trikrat iz ust obiskovalcev SEMPLa sem si mislil, ja, sigurno, vsem ne more biti pisana na kožo.
Potem pa je Marko v okviru okrogle mize na SEMPLu skušal odgovoriti na vprašanje, kdo je ciljna skupina. Ker ni dal jasnega in kratkega odgovora v stilu “moški od 20 do 29 let” je bilo v dvorani čutiti nekoliko začudenja. Zadeva je v moji glavi doživela vrhunec, ko sva po omenjeni okrogli mizi z Markom ravno nekaj debatirala in se je mimo sprehodila neka gospa (sem prepričan da stari maček oglaševalskega in/ali medijskega biznisa) in pripomnila, da to si pa ne more predstavljat, da se gremo izdajat medij, brez da bi imeli trdno določeno ciljno skupino.
Po njeni pripombi sem si rekel, pa, a je res z nami nekaj narobe? Medij brez ciljne skupine?! A to sploh gre?
No, že čez sekundo mi je bilo jasno, da z nami verjetno ni nič pretirano narobe. Gre za tipično zastarelo razmišljanje o medijih in načinu oglaševanja v medijih. Gre točno za takšno razmišljanje, katerega je skušal letošnji SEMPL problematizirati (ali jim je uspelo ali ne, težko sodim, saj sem bil prisoten le na samem zaključku). Gre za razmišljanje oglaševalcev, oziroma medijskih planerjev in medijskih zakupnikov, ki delujejo v imenu oglaševalcev. Ti iščejo mesto, kjer bi lahko svoje sporočilo posredovali ljudem, za katere želijo, da ga slišijo. Ti ljudje so oglaševalčeva ciljna skupina. To je skupina, ki si jo je oglaševalec izbral, da sliši njegovo sporočilo. To je torej skupina, ki naj bi, po izboru in želji oglaševalca, uporabljala njegov izdelek ali storitev.
Kdo koga izbere?
Čutite v čem je tu problem? Problem je v tem, da si oglaševalci izbirajo, kdo naj bodo uporabniki njihovega izdelka. Ampak, dragi moji, ta način razmišljanja čimprej pozabite, če želite začeti komunicirati na spletu. Na spletu je naloga podjetja (ponudnika, oglaševalca), da svojo spletno prisotnost ali spletno komunikacijsko strategijo zasnuje tako, da si bo lahko čimveč različnih tipov uporabnikov poiskalo informacije, ki jh zanimajo. Gre torej za to, da objaviš vse informacije, obiskovalec pa si sam izbere, kar ga zanima. V tem primeru je naloga “oglaševalca” to, da obiskovalcu čimbolj poenostavi dostop do želenih informacij.
Na webu smo to ugotovili že pred leti. Takrat je postalo jasno, da spletna stran ne more biti prostor, kjer na prvi strani visi fotografija in nagovor direktorja, ki pošilja obiskovalcem neko sporočilo. Spletna stran ne more biti mesto za “push” način komunikacije. Obiskovalca ne moreš posiliti s svojim sporočilom, tako kot to narediš med time-out-om napete končnice košarkarske tekme. Tisti, ki se ukvarjamo s spletom (“novim medijem”), vemo to že precej časa. Tisti, ki se ukvarjajo s starimi mediji, tega več kot očitno še ne razumejo.
Temu načinu razmišljanja so se prilagodili tudi mediji. Medij si “izbere” ciljno publiko. Torej napiše kdo naj bi bili ljudje, ki bodo medij spremljali, potem pa si na podlagi teh informacij njihov medij za oglaševanje izberejo medijski planerji. In tako je oglaševalec zadovoljen, saj vendarle oglašuje svoji (izbrani) ciljni publiki…
Medij za vse
No, kakorkoli že, upam da sem dovolj jasno povedal, da to ni način, na katerega delamo projekt Blogorola. Glede na to, da je časopis namenjen popularizaciji oz. “osveščanju” najširše populacije o blogih in da je vsebina časopisa nekakšno ogledalo dogajanja v blogosferi (“zrcalo tedna”), si zares ne moremo privoščiti, da bi si ciljno publiko kar tako izbrali. Mi bomo ustvarjali časopis, ki hoče biti zaključena celota, berljiv povzetek vsebin, ki jih državljani objavljamo na spletu v obliki blogov.
Seveda bomo s pomočjo tržnih raziskav skušali ugotoviti stanje, torej kdo bere naš časopis, ne mečemo pa si peska v oči, da si lahko kar sami izberemo, kdo bo te vsebine spremljal. Spremljal jih bo kdor bo hotel. In v tem mediju bo oglaševal kdor bo hotel. Kdor bo hotel komunicirati z našimi bralci. Kdor bo zaupal, da mu komuniciranje z našimi bralci lahko dvigne ugled. Kdor bo spoštoval in cenil naše bralce. Kdor bo, konec koncev, imel jajca biti prvi in oglaševati v tem novem mediju. Tem “oglaševalcem 2.0″ pravi Marko “ugledovalci“.
O podobnem razkoraku v razmišljanju o načinu oglaševanja sem nazadnje razmišljal ob Microsoftovem nakupu dela Facebooka in tem, kako se namerava oglaševanja lotiti Microsoft ter kako Google.
20 Comments
Jump to comment form | comments rss [?] | trackback uri [?]