Ločevanje zrna od plevela (2.0)

YouTube je pred kratkim objavil, da je v program vsebinskih partnerjev, s katerimi deli oglaševalske prihodke, dodal nekaj najbolj popularnih “navadnih” uporabnikov. V program so sicer vključeni številni veliki založniki oz. “proizvajalci” video posnetkov (npr. NBC, NBA, NHL, Warner Bros, Universal Music, …), ki v zameno za to, da na YouTube-u objavljajo legalne kratke posnetke svojih oddaj, videospotov ipd., dobijo delež oglaševalskih prihodkov.

Gre za potezo, ki je večplastna:

• za začetek je poteza zelo pozitivna za skupnost, za povezovanje uporabnikov in izboljšanje odnosa servisa s skupnostjo, saj YouTube svoj uspeh deli s tistimi, ki so ga omogočili;
• hkrati (in predvsem) je to ločevanje zrna od plevela oz. spodbujanje kakovosti pri uploaderjih videov in torej odločen namig, naj uporabniki uploadajo lastne, avtorske posnetke in ne materiala, ki krši avtorske pravice;
• lahko je tudi strateški ukrep ob tem, ko se Googlovi pravniki spopadajo s plazom tožb na račun nezavarovanja avtorskih pravic na YouTube, in naj bi pokazal že omenjeno “željo”, da bi uporabniki objavljali avtorske posnetke;
• zagotovo pa je tudi pametna poteza v boju s konkurenco (čeprav je YouTube nima prav veliko), saj je zdaj YouTube prvi video portal, ki svojim avtorjem “plačuje” za objavo videov in je zato boljši od katerekoli konkurenčne strani.

Že v prejšnjih objavah sem omenjal, da je bil en glavnih razlogov za Googlov nakup YouTube-a dejstvo, da je Google sposoben tržiti video vsebine, vendar mu je manjkalo inventarja, torej vsebin. Tokrat gre za prenos znanja, ki ga je Google pridobil iz omrežij AdWords in AdSense, s katerima so bili prvi, ki so z avtorji pošteno delili prihodke in jih spodbujali k boljšemu pisanju. Hkrati so omogočili razvoj long taila, saj so oglaševalci lahko svoje še tako nišne izdelke in storitve približali ciljni publiki. Tokrat ta koncept selijo v svet online videa.

Seme in plevel v slovenski blogosferi

Podobno “samaritansko” idejo sem imel pred kakšnim letom, ko sem opazil čuden pojav, da slovenski blogerski sistemi, ki so rasli kot gobe po dežju (Večer, Delo, Siol, …), vsi zavzeto tržijo oglasni prostor, ki ga ustvarjajo njihovi blogerji, vendar si prihodkov ne delijo. Kot da ne bi dojeli, da morajo biti veseli, da avtor piše na njihovem sistemu, in ne obratno, da naj bo avtor vesel, da ima brezplačen bloging sistem. Kot da teh ni dovolj po celem svetu.

Iz ideje oz. prepričanja, da morajo biti dobri avtorji za svoje pisanje ustrezno nagrajeni (tudi če niso celebrity-ji), kateri sva s Frasom dodala še preludij v obliki blogerskega agregata, je nastala Blogorola (formerly known as Blogorama). Ta je zaenkrat v svoji prvi fazi, torej v fazi blogerskega agregata, kmalu pa upam, da ji bomo lahko dodali preostali dve fazi, s katerima bomo pomagali ločiti zrno od plevela v slovenski blogosferi.

Za nagrajevanje spletnih avtorjev s pomočjo kontekstualnega oglaševanja v Sloveniji sicer še nimamo kakšnih spodbudnih predispozicij, saj je tovrstno oglaševanje za slovenske oglaševalceše popolna neznanka, vendar vseeno verjamem, da je to pravi način grajenja skupnosti in izboljšanja blogosfere. ToboAds se trudijo in pridobivajo oglaševalce za svoje kontekstualno oglasno omrežje in ne bo trajalo dolgo, da bodo dosegli kritično maso oglaševalcev, s čimer bo omogočena monetizacija slovenskih blogov, morda celo oglaševanje izdelkov in storitev iz long taila.

Tweet